Pogosta vprašanja

Zakaj obstajajo fiskalni sveti? Izvršna oblast (vlada) je empirično dokazano podvržena k politično všečnim odločitvam, ki lahko vodijo k ustvarjanju proračunskih primanjkljajev. Ker je tudi zakonodajna oblast (parlament) sestavljena iz predstavnikov političnih strank, je koristno, če okvir nacionalne ekonomske politike vsebuje institucijo, ki podaja neodvisna mnenja glede usmeritev fiskalne politike, preverja spoštovanje fiskalnih pravil ter analizira srednjeročne in dolgoročne posledice njihovega nespoštovanja. Enaki razlogi kot veljajo za ustanavljanje fiskalnih svetov, so pred več kot tremi stoletji vodili tudi v dodelitev neodvisnosti centralnim bankam pri izvajanju denarne politike.

Kako lahko fiskalni sveti vplivajo na fiskalno politiko? Fiskalni svet nima neposrednega vpliva na fiskalno politiko. Upoštevanje mnenj fiskalnega sveta lahko služi kot podpora pri sprejemanju politično nevšečnih odločitev nosilcev ekonomske politike, neupoštevanje pa veča njihovo (politično) odgovornost za odklone od zagotavljanja vzdržnih javnih financ. Fiskalni svet svoje cilje dosega predvsem preko obveščanja in osveščanja širše javnosti, oblikovalcev javnega mnenja ter ostalih deležnikov, o pomenu zagotavljanja dolgoročno vzdržnih javnih financ.

Zakaj fiskalni sveti ne sodelujejo pri vodenju fiskalne politike? Odločitve o posameznih parametrih, ki določajo fiskalno politiko, vedno odražajo politične usmeritve vsakokratne vlade. Sodelovanje fiskalnih svetov pri tovrstnih odločitvah bi neizbežno omajalo zaupanje javnosti v njihovo neodvisnost in s tem odpravilo temeljni razlog njegovega obstoja. Zato vsaj fiskalni sveti v EU ne podajajo predlogov glede posameznih ukrepov ekonomske politike, temveč podajajo mnenje o vplivu celovitih proračunskih dokumentov na spoštovanje fiskalnih pravil oziroma na zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Kako je delo Fiskalnega sveta povezano z Državnim zborom in Vlado? Fiskalni svet posreduje poleg vladi svoje ocene proračunskih dokumentov in javnofinančnih gibanj tudi v obravnavo Državnemu zboru. Nepristranska analiza gospodarskih in javnofinančnih gibanj, ki jo izvaja Fiskalni svet, lahko nudi posredno podporo odločitvam poslancev o proračunskih smernicah in o temah s področja javnih financ. Fiskalni svet se udeležuje sej Odbora za finance, na katerih svoja mnenja sooča z vladnimi stališči. V primeru podajanja mnenj o spoštovanju fiskalnih pravil v proračunskih dokumentih se mora nanje odzvati vlada s pojasnili, kako bo mnenja upoštevala oziroma zakaj mnenj ne bo upoštevala (t.i. »comply-or-explain« načelo). Kot neodvisni organ je Fiskalni svet vabljen tudi na nekatere seje Komisije za nadzor javnih financ, na katerih predstavlja svoja stališča do aktualnih tem, ki se nanašajo na področje njegovega dela.

Kakšni so fiskalni sveti v drugih državah? Fiskalni sveti obstajajo v vseh državah EU in tudi v številnih, predvsem razvitih, državah izven EU. Rešitve glede institucionalnega okvira delovanja fiskalnih svetov se zelo razlikujejo. V EU prevladujejo fiskalni sveti kot samostojne institucije, čeprav deluje nekaj fiskalnih svetov tudi v parlamentih (Italija, Hrvaška) oziroma v okviru računskih sodišč (Finska, Litva). Neodvisne fiskalne institucije v okviru parlamenta so značilne predvsem za države izven EU (Kanada, ZDA, Avstralija, Južna Koreja, …) in so pretežno tudi precej starejše in večje institucije od fiskalnih svetov v EU. Medtem ko je naloga fiskalnih svetov znotraj EU predvsem preverjanje spoštovanja fiskalnih pravil, podajajo neodvisne fiskalne institucije, ki delujejo v okviru parlamentov, običajno v procesu sprejemanja tudi neodvisna mnenja glede vpliva zakonodaje na javne finance.

Zakaj imeti fiskalna pravila? Če bi ekonomska politika ustvarjala proračunske primanjkljaje, kar posledično pripelje do večanja dolga sektorja država, to v običajnih razmerah in ob razmeroma nizki ravni dolga ni problematično. Vztrajanje pri takšnem obnašanju pa pripelje do nevzdržnih razmer, ko dolga ni mogoče financirati in je država posledično soočena z visokimi stroški odprave takšnih razmer. Fiskalna pravila zato skrbijo za usmeritev ekonomske politike v stabilnost oziroma vzdržnost javnih financ na srednji in dolgi rok.

Ali so fiskalna pravila v vseh državah enaka? Obstaja več vrst fiskalnih pravil. Pravila se lahko nanašajo na strukturni primanjkljaj, raven dolga in nominalnega salda ter na raven in rast izdatkov. Države glede na lastni institucionalni okvir in nacionalne posebnosti zasledujejo različna fiskalna pravila.

Kakšno je fiskalno pravilo v Sloveniji? Slovenija se je po prenovi sistema ekonomskega upravljanja na ravni EU ob prenovi nacionalne zakonodaje odločila, da bodo domača fiskalna pravila zelo podobna tistim v EU. V obdobju, ko dolg sektorja država presega 60 % BDP, mora fiskalna politika slediti pravilom EU, predstavljenim v Uredbi EU 1263/2024. Ta določajo, da mora država zasledovati rasti neto očiščenih izdatkov, ki zagotovijo padanje dolga in njegovo srednjeročno vzdržnost. Hkrati Zakon o fiskalnem pravilu določa, da mora dolg sektorja država ostajati na preudarni ravni pod 60 % BDP, primanjkljaj sektorja država pa mora biti manjši od -3 % BDP. Fiskalni svet bo tudi, ko bo dolg sektorja država nižji od 60 % BDP, redno preučeval njegovo preudarnost oziroma srednjeročno vzdržnost.

Kaj je srednjeročni fiskalno-strukturni načrt? Temelj srednjeročnega proračunskega načrtovanja v EU. Države članice ga pripravijo praviloma za 4 oziroma 5 let (odvisno od mandata državnega parlamenta). Vsebuje zavezo države o fiskalni politiki glede rasti očiščenih neto izdatkov, ki ob upoštevanju fiskalnih pravil in analize vzdržnosti dolga zagotavlja srednjeročno vzdržen javni dolg. Načrt je predčasno mogoče spremeniti zgolj ob menjavi vlade oziroma nastanku objektivnih okoliščin, ki pa v Uredbi EU 1263/2024 niso natančneje določene.

Kaj so očiščeni neto izdatki? Izdatki sektorja država, iz katerih so izvzeti izdatki za obresti, nacionalni del sofinanciranja programov EU, izdatki za programe EU, ki so v celoti financirani s sredstvi EU, izdatki za ciklično pogojeni del nadomestil za brezposelnost, diskrecijski ukrepi na strani prihodkov in enkratni učinki.

Kaj je analiza vzdržnosti dolga? Analiza, ki je v okviru prenovljenega sistema ekonomskega upravljanja v EU pripravljena na podlagi metodologije Evropske komisije. Pokaže, ali projekcija javnega dolga ob upoštevanju danih makroekonomskih predpostavk in različnih vrst šokov ohranja pot, zagotavlja vzdržne javne finance v prihodnosti, tudi z upoštevanjem določene statistične verjetnosti.

Kaj je kontrolni račun? Virtualni račun, ki ga v okviru nadzora izvajanja fiskalnih pravil vodi Evropska komisija za posamezno državo EU. Na tem računu se beležijo vsakoletna in kumulativna odstopanja od zavez glede rasti očiščenih neto izdatkov. V primeru preseganja določenih mej je lahko proti državi EU uveden postopek čezmernega primanjkljaja.

Kaj je proračunski saldo in kaj primarni proračunski saldo? Razlika med skupnimi javnofinančnimi prihodki in izdatki v določenem letu. Pozitivni saldo odraža presežek, negativni saldo pa primanjkljaj. V okviru nadzora proračunskih položajev držav EU so uporabljeni agregati sektorja država (po metodologiji ESA2010). Primarni proračunski saldo je saldo, ki izključuje obresti, plačane na dolg sektorja država.

Kaj je strukturni proračunski saldo? Proračunski saldo, iz katerega so izključeni vplivi gospodarskega cikla (ciklični del proračunskega salda) in enkratni učinki.

Kaj so enkratni in začasni ukrepi? Ukrepi in transakcije, ki na proračunski saldo vplivajo le začasno in ne povzročijo njegove trajne spremembe.

Kaj je javni dolg? Konsolidirani bruto dolg sektorja država. Vključuje skupno nominalno vrednost dolga vseh institucij sektorja država razen dolga, ki ga institucije iz države članice dolgujejo javnim institucijam v tej isti državi članici. Neto dolg prikazuje obveznosti sektorja država, zmanjšane za njegove finančne terjatve (npr. sredstva na računu države, dana posojila, gotovina, …).

Kaj je sektor država? Sektor, ki vključuje ožjo državo, lokalno državo, sklade socialne varnosti ter javne zavode, sklade in agencije. Iz sektorja država so izključena podjetja v lasti države. Takšno definicijo sektorja država uporablja tudi EK ob nadzoru proračunskih politik v okviru Pakta za stabilnost in rast.

Kakšne so Maastrichtske vrednosti dolga in salda sektorja država? Dolg sektorja država:
60 % BDP
Primanjkljaj sektorja država: 3 % BDP
Obe referenčni vrednosti sta bili določeni v okviru Maastrichtske pogodbe o ustanovitvi EU (1992).

Kaj je postopek presežnega primanjkljaja? Postopek (angl. Excessive Deficit Procedure – EDP), na podlagi katerega EK nadzoruje spremembe proračunskega salda in dolga sektorja država z namenom ocene in/ali odprave tveganja presežnega primanjkljaja v državah članicah.

Kaj je odstopna klavzula? Instrument, ki na nacionalni ali na EU ravni omogoča začasno odstopanje od fiskalnih pravil, če to ne ogroža srednjeročne javnofinančne vzdržnosti. Odstopna klavzula se uporabi v razmerah, ki niso pod nadzorom ekonomske politike in ko lahko imajo takšne razmere pomemben negativen učinek na javne finance. Fiskalna pravila so v veljavi tudi v obdobju veljavnosti odstopne klavzule, a le za tisti del, ki se ne nanaša na dejavnike, ki so povzročili uveljavitev odstopne klavzule.

Kaj je proticiklična fiskalna politika? Naravnanost fiskalne politike, ki izboljšuje strukturni primarni saldo v obdobju visoke gospodarske rasti oziroma skuša prispevati k večanju gospodarske rasti v obdobju nizke gospodarske rasti s poslabšanjem strukturnega primarnega salda. Nasprotna temu je prociklična fiskalna politika. Ta pospešuje gospodarsko rast preko poslabšanja strukturnega primarnega salda v obdobju visoke gospodarske rasti oziroma izboljšuje strukturni saldo v obdobju nizke gospodarske rasti. Ker prekomerni nihaji v gospodarskem ciklu niso zaželeni, je naloga fiskalne politike proticiklično delovanje.

Kaj je Osnutek proračunskega načrta? Predstavitev glavnih usmeritev ter elementov glede ciljev in ukrepov na ravni sektorja država in njenih podsektorjev za prihodnje leto pred sprejemom v nacionalnih parlamentih. Osnutek proračunskega načrta morajo države članice do 15. oktobra vsako leto posredovati v oceno Evropski komisiji in evroskupini.