Primanjkljaj sektorja država brez upoštevanja interventnih ukrepov naj bi se po letošnjem povečanju na okoli -2,0 % BDP do leta 2027 ohranjal na podobni ravni, kljub napovedanim stabilnim in z vidika javnofinančnih prihodkov razmeroma ugodnim makroekonomskim razmeram. Predvideno poslabšanje javnofinančnega položaja je letos v prevladujoči meri posledica projekcij investicijske aktivnosti, ki so po oceni Fiskalnega sveta vnovič precenjene. Ohranjanje primanjkljaja v naslednjih treh letih naj bi v večji meri izhajalo iz visoke ravni tekoče porabe kot posledica sprejetih diskrecijskih ukrepov v preteklih letih. Fiskalna politika je letos neustrezno naravnana izrazito ekspanzivno in tudi ni skladna z lanskim priporočilom Sveta EU. Ocenjevanje naravnanosti fiskalne politike na podlagi predloženih dokumentov je v prihodnjih treh letih ob številnih tveganjih negotovo. Fiskalni svet ocenjuje, da projekcije ne zadoščajo trenutno ocenjeni predvideni dovoljeni poti v novem sistemu upravljanja v EU. To bo Svet EU sicer dokončno določil jeseni. Poleg tega analiza nakazuje nevzdržnost dolga na dolgi rok. S strani vlade navedena prehodna narava proračunskih dokumentov ne upravičuje njihovih pomanjkljivosti. Dokumenti predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega ogrodja srednjeročnega proračunskega načrta ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil jeseni letos predstavljala velik izziv.
Stališče Vlade RS do Ocene FS