Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih osmih mesecih leta znašal -431 mio EUR, kar je 300 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Nižji primanjkljaj je kljub krepitvi rasti »očiščene« porabe rezultat zlasti večjih prihodkov in tudi manjše porabe za interventne ukrepe. Ocenjujemo, da bo primanjkljaj ob koncu leta manjši kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani (-2.221 mio EUR).
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -72 mio EUR in bil skoraj enak kot v enakem obdobju lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 370 mio EUR in bili za okoli četrtino manjši kot v enakem obdobju lani. V veljavnem proračunu je za letos predvidenih 1.244 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe. Ocenjujemo, da bo tudi realizacija interventnih ukrepov manjša od predvidene.
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 9,0 % in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (8,2 %), kar povečuje tveganja ob morebitnem obratu gospodarskih razmer.
Neposredni učinek predlaganih davčnih sprememb na javne finance naj bi bil skromen. Na osnovi predlogov zakonov naj bi njihov pozitivni učinek znašal okoli 8 mio EUR. Morebitna uveljavitev dviga trošarin na določene alkoholne pijače bi učinek podvojila.
Konec septembra bo vlada pripravila predloga državnega proračuna za 2025 in 2026 ter prvi štiriletni fiskalno-strukturni načrt po prenovljenem sistemu upravljanja na ravni EU. Trenutno še ni znano, ali bo pred pošiljanjem EK predložen v oceno fiskalnemu svetu in predstavljen državnemu zboru. To bi sicer povečalo preglednost in verodostojnost fiskalnega načrtovanja.