Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih devetih mesecih leta znašal -462 mio EUR, kar je 300 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, kar je 814 mio EUR manj kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani. Tako obsežno znižanje potrjuje mnenje Fiskalnega sveta, da je bila projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju proračuna znova pretirana.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -70 mio EUR, kar je za okoli 60 mio EUR več kot lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 393 mio EUR in bili za skoraj tretjino manjši kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 8,3 % in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,5 %). Letošnja rast je v največji meri posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo.
Fiskalni svet je 30. 9. prejel predloga državnega proračuna za leti 2025 in 2026 ter osnutek Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028. Ker je obstoječi Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP) v neskladju s spremembami sistema ekonomskega upravljanja v EU, vloga Fiskalnega sveta ob sprejemanju proračunskih dokumentov do spremembe ZFisP ni jasna. Kljub temu bomo mnenje glede osnutka Načrta podali skupaj z oceno predlogov državnega proračuna, skladno z Zakonom o javnih financah, do 20. 10. Odbor za finance DZ RS bo sicer o osnutku Načrta razpravljal že na seji 4. 10. 2024.