Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih desetih mesecih leta znašal -553 mio EUR, kar je okoli polovico manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, tako da naj bi primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta znašal -854 mio EUR.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -109 mio EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani v presežku (96 mio EUR). Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 444 mio EUR in bili za skoraj dve tretjini manjši kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 10,3 % in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (8,0 %). Letošnja rast je v največji meri posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo.
Fiskalni svet v okviru nalog, ki jih določa Zakon o fiskalnem pravilu, redno opozarja na tveganja, povezana z srednjeročno javnofinančno vzdržnostjo. Takšno tveganje predstavlja tudi predlagani Zakon o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki ni vključen v redne proračunske dokumente. Ocenjujemo, da se bo zaradi njegovih javnofinančnih posledic zožil manevrski prostor fiskalne politike, da predlog zakona vseh možnih rešitev ne predstavlja ustrezno in da bi lahko spodbudil tudi pričakovanja po ukrepanju države na ostalih področjih.