Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih desetih mesecih 2022 znašal 283 mio EUR, brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa bi imel državni proračun presežek v višini 465 mio EUR.
Prihodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih desetih mesecih 2022 medletno višji za 18,2 %. Iz sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2022 implicitno tako izhaja, da naj bi se rast tako »očiščenih« prihodkov v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta upočasnila na 10,2 %.
Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v prvih desetih mesecih letos medletno višji za 10,2 %. Iz sprejetega rebalansa implicitno zato izhaja, da naj bi se rast »očiščenih« odhodkov v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta okrepila na kar 34,4 %. S tem bi »očiščena« poraba v povprečju teh dveh mesecev znašala okoli 1,7 mrd EUR na mesec, kar je za 0,8 mrd EUR več kot v povprečju prvih desetih mesecev.
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca oktobra letos znaša 5.465 mio EUR, od tega v prvih desetih mesecih letos 672 mio EUR. Glede na rebalans naj bi bilo v celem letu za COVID ukrepe namenjeno za slabe 1,1 mrd EUR, kar pomeni, da bi bilo do konca leta porabljenih še 415 mio EUR.
Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na 440 mio EUR. V zadnjih dveh mesecih leta naj bi bilo realiziranega še nekoliko manj kot 200 mio EUR. Skupni neposredni učinek vseh dosedanjih draginjskih ukrepov v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 760 mio EUR.
Dosedanja realizacija in sprejeti rebalans državnega proračuna za leto 2022 nakazujeta na primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta v višini kar -1.757 mio EUR, od tega 1.157 mio EUR nepovezano z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. Ob občutnem porastu investicij, tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja in stroškov dela naj bi transferi posameznikom in gospodinjstvom ter izdatki za blago in storitve v zadnjih dveh mesecih leta medletno celo upadli. Realizacija do vključno oktobra tako potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da rebalans ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024. Ustvarjanje obsežnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na javnofinančni izid.
S predlogom Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in za blaženje posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva se nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljala. To nakazuje na tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo. Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance.