Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2023 znašal -2.293 mio EUR, brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa -656 mio EUR.
Gibanja v državnem proračunu so bila lani slabša kot v letu 2022. Večji skupni primanjkljaj (za 929 mio EUR) je bil zlasti posledica za 648 mio EUR večjega t. i. »očiščenega« primanjkljaja (brez interventnih ukrepov), medtem ko je bil skupni obseg interventnih ukrepov večji za 281 mio EUR. Poslabšanje v primerjavi z letom 2022 je v prevladujoči meri izhajalo iz višje rasti »očiščene« porabe, zlasti stroškov dela in transferov v sklada socialnega zavarovanja, predvsem v ZZZS, deloma pa tudi nižje rasti prihodkov, zlasti nekaterih ključnih davčnih prihodkov ob umirjanju gospodarske aktivnosti in inflacije.
Realizacija državnega proračuna v letu 2023 je bila skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta sicer precej manj negativna kot naj bi znašala po jesenski oceni Ministrstva za finance. Skupni primanjkljaj je bil namreč 828 mio EUR manjši, v pretežni meri zaradi manjše realizacije »očiščene« porabe (brez interventnih ukrepov). Ob pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 lani jeseni je bila ocena realizacije za leto 2023 s strani Ministrstva za finance namreč znova občutno previsoka. To je vodilo v precenjeno projekcijo ravni »očiščene« porabe tudi za leto 2024. Ta v določeni meri ni osnovana na trenutno veljavnih ukrepih in omogoča sprejemanje dodatnih diskrecijskih ukrepov s trajno negativnim vplivom na javnofinančni položaj tudi znotraj zastavljenih meja sprejetega proračuna. Sprejeta sprememba proračuna za leto 2024 na osnovi dejanske realizacije za 2023 omogoča 5,8-odstotno rast »očiščene« porabe v letu 2024, v primerjavi s predhodno oceno realizacije pa je nakazovala rast v višini le 1,0 %.
Neustreznost proračunskega načrtovanja nakazuje tudi dejstvo, da proračunske bilance Ministrstva za finance niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za leto 2024 oziroma spremembam , ki jih je Državni zbor glede na osnutek proračuna potrdil v samem procesu sprejemanja proračuna. Najbolj občutne spremembe se nanašajo na v osnutku predvideni solidarnostni prispevek za sanacijo po poplavah, ki je bil v procesu sprejemanja proračuna ukinjen, na spremenjeno vrednost povprečnin in na v Državnem zboru sprejeto delno uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom z inflacijo, ki v osnutku proračuna ni bila predvidena. Ti transferi naj bi se letos glede na razpoložljivo proračunsko bilanco Ministrstva na finance in lansko realizacijo kljub temu znižali za 10,2 %, kar ni realistično. Ob 4,2-odstotni inflaciji v lanskem letu se bodo namreč verjetno povečali, kar bi lahko povzročilo še višjo rast »očiščene« porabe od trenutno nakazane.
Znižanje deleža javnega dolga v BDP je v celoti posledica visoke inflacije, njegovo hitrejše in trajnejše zniževanje pa je onemogočeno zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja.
Tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ so se od začetka epidemije vidno povečala. V obdobju 2020-2023 se je namreč rast porabe, ki ne vključuje učinka interventnih ukrepov za blažitev posledic kriz ter odhodkov za investicije in obresti, vsako leto okrepila in v celotnem obdobju presegala ocenjeno rast srednjeročnega gospodarskega potenciala. To je poleg odlašanja z uvajanjem sistemskih sprememb v pretežni meri posledica sprejetja številnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih s krizami, ki imajo trajno negativen vpliv na javne finance.