Proračun za leto 2025 je bil oblikovan na podlagi previsokih ocen odhodkov za leto 2024. Povečanje primanjkljaja bi bilo zato letos lahko večje, kot je bilo prikazano ob sprejemanju proračunskih dokumentov. Primanjkljaj brez interventnih ukrepov naj bi se tako letos povečal glede na zadnje razpoložljive podatke za leto 2024 kar za 1,6 mrd EUR, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 2,4 mrd EUR (17 % več kot lani). Več kot polovica dodatnih odhodkov bo namenjena za tekočo porabo (npr. plače in socialna nadomestila), ki dolgoročno obremenjuje javne finance. Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ.
Januarja je imel proračun presežek 203 mio EUR, kar je manj kot presežek v višini 336 mio EUR lani. Prihodki so se povečali za 1,9 %, kar je bistveno manj kot lani (10,6 %), predvsem zaradi manj sredstev iz EU. Odhodki so se povečali za 18 %, predvsem zaradi večjih subvencij in investicij.
Zdravstvena blagajna (ZZZS) je imela lani presežek 79 mio EUR, predvsem zaradi preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in nadaljnjega povečanja transfera iz državnega proračuna na 0,6 % BDP, kar je skoraj trikrat več kot pred epidemijo.
Zaradi rekordne 8,8-odstotne uskladitve pokojnin se je moral transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (ZPIZ) lani povečati skoraj za tretjino na 1,4 mrd EUR, kar predstavlja 2,2 % BDP. Izdatki za pokojnine so zrasli za 44 % v petih letih in predstavljajo 10 % BDP.
Občine so imele lani primanjkljaj -0,4 % BDP (-236 mio EUR), kar je največ po finančni krizi pred petnajstimi leti. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2023 je manj denarja iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč.