Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v enajstih mesecih letošnjega leta znašal -396 mio EUR, kar je slaba tretjina primanjkljaja v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, tako da naj bi primanjkljaj v decembru znašal kar -1 mrd EUR.
Saldo brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je izkazal presežek v višini 100 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani (80 mio EUR). Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 496 mio EUR in so predstavljali le štiri desetine obsega ukrepov v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 9,3 % in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,2 %). Letošnja rast je v največji meri posledica visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti v novo ustanovljen Sklad za obnovo, ter transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin.
Evropska komisija je, enako kot Fiskalni svet, ocenila, da srednjeročni fiskalno strukturni Načrt za obdobje 2025-2028 formalno ustreza zahtevam evropske zakonodaje. Ob tem tudi Evropska komisija opozarja na tveganja, da bo dejanska rast neto izdatkov višja od zahtevane oziroma dovoljene kot posledica sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, reforme zdravstvenega sistema in odstopanj od načrtov pri izvedbi večjih investicijskih projektov. Da bi lahko bila rast neto izdatkov občutno višja od zahtevane, nakazuje tudi sprejeta sprememba državnega proračuna za leto 2025, ki predvideva rast porabe brez interventnih ukrepov za 12,3 %. Po Načrtu bi lahko rast neto izdatkov celotnega sektorja država v letu 2025 znašala največ 5,6 %.