Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih treh mesecih leta primanjkljaj (-379 mio EUR), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal -278 mio EUR. V obeh primerjavah je bil primanjkljaj večji kot v istem obdobju lani.
Skupni prihodki so bili v povprečju prvih treh mesecev leta medletno višji za 4,0 %, skupni odhodki pa za 5,3 %. Rast »očiščenih« odhodkov (8,4 %) se je v prvih treh mesecih letos več kot podvojila v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je bila v največji meri posledica visoke rasti stroškov dela zaradi predčasnega izplačila regresa ter povečanja transfera v ZPIZ ob visoki redni uskladitvi pokojnin.
Skupni obseg različnih interventnih ukrepov je bil v prvih treh mesecih leta (112 mio EUR) za slabo polovico manjši kot v enakem obdobju lanskega leta.
Primanjkljaj sektorja država je lani znašal -2,5 % BDP in je bil za 1,9 o. t. BDP nižji od oktobrskih projekcij vlade. Nižji primanjkljaj od predvidenega je bil v največji meri posledica pričakovano nižje realizacije investicij in nižjih kapitalskih transferjev. To je pretežno posledica nižje realizacije ukrepov, povezanih s sanacijo po poplavah, od načrtov iz jesenskih proračunskih dokumentov.