Stanje javnih financ se še naprej postopoma izboljšuje zaradi visoke rasti prihodkov ob hitrem okrevanju gospodarske aktivnosti in umikanju podpor za omilitev posledic epidemije, medtem ko se preostali del javne porabe vidno povečuje. Povečana makroekonomska tveganja se zaenkrat odražajo zlasti v slabšanju napovedi gospodarske rasti in večanju pesimizma. Trenutno gospodarska aktivnost sicer ostaja pretežno ugodna, čeprav se poglabljajo neravnovesja na trgu dela in se hitro krči presežek tekočega računa. Ob tem se viša inflacija in postaja vse širše zasnovana. Ključni kratkoročni izziv ekonomske politike predstavlja omilitev posledic draginje, kjer so doslej sprejeti ukrepi zastavljeni široko in z dolgoročnega vidika v določeni meri neustrezni, saj znižujejo namenska sredstva za zeleni prehod. Tudi zaradi v zadnjem času sprejetih ukrepov se znova jasneje nakazujejo izzivi doseganja dolgoročne vzdržnosti zlasti zdravstvene in pokojninske blagajne. Delež dolga sektorja država v BDP ostaja kljub znižanju višji kot pred epidemijo, določen manevrski prostor tudi za soočanje z že prisotnim zaostrovanjem pogojev financiranja pa predstavlja predvsem zelo ugodno stanje na zakladniškem računu. Jesenski proračunski dokumenti bi morali v naslednjih letih zagotoviti rahlo restriktivno fiskalno politiko, ki bi odpirala manevrski prostor za ukrepanje ob morebitni realizaciji znatnih tekočih tveganj, ter nakazati smeri ukrepanja za naslavljanje razmeroma visokih srednjeročnih in dolgoročnih tveganj za vzdržnost slovenskih javnih financ.