Umikanje omejitvenih ukrepov in posledično postopno okrevanje gospodarske aktivnosti, ki je letos razmeroma enakomerno po dejavnostih, se še niso v celoti odrazili v izboljšanju položaja javnih financ. Izdatki, povezani s COVID ukrepi, so namreč v prvih šestih mesecih dokaj visoki predvsem zaradi nekaterih ukrepov na področju stroškov dela in socialnih transferov, katerih delež v Sloveniji odstopa od povprečja EU. Poglavitno tveganje za doseganje ciljev iz sprejetih proračunskih dokumentov ob nedavno izboljšanih napovedih gospodarske rasti ostaja prihodnji razvoj epidemije. Stanje javnih financ se je v Sloveniji v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju EU. Povišan dolg sektorja država je tako bolj občutljiv na morebitne spremembe pogojev financiranja v prihodnosti. Vse to nakazuje na nujnost premišljenega in ciljanega sprejemanja ter izvajanja ukrepov, ki lahko vplivajo na javnofinančni položaj.
Primanjkljaj državnega proračuna je v prvi polovici leta 2021 znašal -1,95 mrd EUR, kar je še nekoliko več od tistega v enakem obdobju lani (-1,92 mrd EUR), čeprav je letos zabeležena visoka rast prihodkov. Brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov je znašal -162 mio EUR, kar je manj kot v prvih šestih mesecih 2020 (-562 mio EUR). Zlasti zaradi neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 1.824 mio EUR so bili odhodki medletno višji za 18,0 %. V sprejetem proračunu za leto 2021 je bilo za ta namen sicer predvidenih nekaj manj kot 800 mio EUR. Največji delež so v prvi polovici leta predstavljala izplačila dodatkov zaposlenim v višini okoli 0,5 mrd EUR, skupni obseg vseh ukrepov za ohranjanje delovnih mest pa je bil le nekoliko večji. Razmeroma skromen pritok sredstev EU in tudi s tem povezanih investicij države v prvi polovici leta 2021 bo kljub rasti v zadnjih mesecih zahteval precejšnje povečanje v drugi polovici leta za dosego zastavljenih ciljev, njihova neizpolnitev pa lahko vpliva tudi na gospodarsko aktivnost. Ugodni bilanci ZZZS in ZPIZ sta letos v veliki meri posledica visoke rasti sredstev za zaposlene, zlasti v javnem sektorju, in iz tega izhajajočih prispevkov za socialno varstvo. Tudi zato je bil transfer državnega proračuna v pokojninsko blagajno v prvih petih mesecih za tretjino nižji kot v enakem obdobju lanskega leta.
Primanjkljaj salda sektorja država je v prvem četrtletju 2021 znašal -969 mio EUR (-8,3 % BDP), Vlada pa je v Programu stabilnosti iz aprila za celo leto 2021 napovedala primanjkljaj v višini 4,2 mrd EUR (-8,6 % BDP). Bruto dolg sektorja država je v prvem četrtletju 2021 dosegel 40,2 mrd EUR (86,0 % BDP) in se je tako precej približal povprečni ravni dolga v EU. Približno ena tretjina povečanja ravni dolga v zadnjem letu je sicer posledica predfinanciranja bodočih obveznosti, kar se odraža v ugodnem likvidnostnem položaju državnega proračuna. Kljub temu višji dolg srednjeročno predstavlja potencialno tveganje za javnofinančno stabilnost oziroma ob spremenjenih pogojih financiranja in višjih stroških za obresti tudi tveganje za izrinjanje ostalih izdatkov javnih financ.
Izredno spodbujevalna denarna politika Evrosistema tudi letos zagotavlja ugodne pogoje financiranja povečanih potreb držav za omejevanje posledic epidemije. Usklajena fiskalna politika s splošno odstopno klavzulo na EU ravni ter obsežni viri financiranja iz obstoječih in novih instrumentov omogočajo neposredno omejevanje posledic krize in ohranjanje dolgoročnega gospodarskega potenciala. Trenutna usmerjenost denarne in fiskalne politike tako ponuja priložnost, a prinaša tudi pasti in poveča tveganja, če razpoložljiva sredstva pri danih pogojih financiranja niso ustrezno porabljena.