Gospodarske razmere in zlasti pričakovanja so se v Sloveniji ob koncu lanskega in v pričetku letošnjega leta deloma stabilizirala na nekoliko manj neugodnih ravneh od predhodnih napovedi. Gospodarska rast bo letos vseeno precej nižja od lanske, prisotna pa ostajajo številna negativna tveganja. Rast cen ostaja visoka in v pomembni meri prispeva h krepitvi javnofinančnih prihodkov, kar bi moralo biti izkoriščeno predvsem za krčenje bremena javnega dolga. Primanjkljaj državnega proračuna je lani znašal -2,4 % BDP in bil po pričakovanjih precej manjši od predvidenega z rebalansom. Primanjkljaj ZZZS je bil najvišji doslej, poraba občin pa je celo presegla zakonsko mejo, določeno z okvirom za pripravo proračunov. Poslabšanje javnofinančnega položaja je bilo od začetka epidemiološke krize med večjimi v EU, letošnji primanjkljaj pa naj bi bil med najvišjimi v EU. Ekonomska politika bi se morala zato in tudi zaradi negotovih razmer na finančnih trgih v čim večji meri izogibati ukrepom, ki bi dodatno trajno slabšali stanje javnih financ.