Pandemija in ukrepi za njeno zajezitev občutno vplivajo na slabšanje makroekonomskih ter neposredno in posredno tudi javnofinančnih rezultatov. Primanjkljaj sektorja država je v prvem četrtletju 2020 znašal 739 mio EUR oziroma 6,6 % BDP (isto obdobje lanskega leta: -0,8 % BDP), dolg sektorja država pa se je od konca lanskega leta povečal za 1,7 mrd EUR. Delež dolga v BDP se je v prvem četrtletju povečal za 3,5 o. t. in je konec marca znašal 69,6 % BDP. Dolg sektorja država se je na osnovi mesečnih podatkov o dolgu državnega proračuna povečal tudi v drugem četrtletju, saj je neto zadolževanje državnega proračuna v prvi polovici letošnjega leta znašalo 5,3 mrd EUR.
Slabšanje položaja javnih financ je bilo ob umirjanju gospodarskega cikla vidno že ob koncu lanskega leta, ko so prihodki četrtletno upadli, tekoča rast izdatkov pa je ostala visoka. V četrtletju, v katerem je izbruhnila kriza, sta postali medletni dinamiki prihodkov (-3,4 %) in izdatkov (9,5 %) še bolj raznosmerni zaradi padca gospodarske aktivnosti in pričetka izvajanja ukrepov za preprečitev posledic pandemije. Pri tem so v primerjavi z letom 2019 k medletnemu poslabšanju salda sektorja država v začetnem obdobju krize večji delež prispevali nižji prihodki. Na osnovi mesečnih podatkov po metodologiji denarnega toka se je stanje javnih financ v drugem četrtletju pričakovano dodatno poslabšalo. Primanjkljaj le državnega proračuna je po začasnih dnevnih podatkih v prvi polovici leta namreč znašal 1,9 mrd EUR, občuten primanjkljaj pa je po razpoložljivih podatkih za pet mesecev izkazala tudi zdravstvena blagajna.
BDP se je v Sloveniji v prvem četrtletju 2020 zmanjšal za 4,5 % glede na zadnje četrtletje lani, medletno pa je bil manjši za 3,4 %. Pri tem je imela pandemija neposreden vpliv na aktivnost le kratek del prvega trimesečja. Padec povpraševanja v prvem četrtletju je odražal predvsem občutno znižanje potrošnje gospodinjstev ter investicij v opremo in stroje, precej se je znižal tudi obseg mednarodne menjave. Po razpoložljivih podatkih se je padec gospodarske aktivnosti aprila pričakovano poglobil. Kazalnik gospodarske klime se je maja in junija sicer izboljšal, a je ostal precej pod ravnijo pred izbruhom pandemije. Razmere na trgu dela so se zaradi običajnega zamika pri odzivu trga dela in zaradi sprejetih ukrepov za ohranjanje delovnih mest poslabšale nekoliko manj izrazito kot gospodarska aktivnost. Po razmeroma močnem porastu števila registriranih brezposelnih oseb ob začetku krize se je to junija nekoliko zmanjšalo.
Napovedi padca BDP se za Slovenijo na letni ravni za leto 2020 gibljejo v razponu med -5,5 % in ‑9,5 %. Napovedi so podvržene precejšnji negotovosti glede nadaljnjega poteka pandemije in s tem povezanimi ukrepi ter oživitvijo gospodarske aktivnosti. Po večini razpoložljivih napovedi naj bi raven BDP ob koncu 2021 kljub pričakovani rasti prihodnje leto zaostajala za tisto pred izbruhom pandemije.
Države so se na krizo odzvale z obsežnimi protikriznimi ukrepi. Pri tem v državah z več fiskalnega prostora pretežni del ukrepov predstavljajo neposredne pomoči, države z manj prostora za ukrepanje pa v relativno večji meri sprejemajo ukrepe v obliki poroštev in posojil. Z vidika trenutne faze pandemije se državam priporoča, da postopoma ukinejo podporne ukrepe in se osredotočijo na zagotavljanje spodbud povpraševanju. Še naprej je pri izvajanju ukrepov poleg učinkovitosti pomembna zlasti transparentnost, ki je ključna za zagotovitev verodostojnosti ukrepov med domačimi gospodarskimi subjekti ter na finančnih trgih. Od tega bosta v veliki meri odvisna razpoložljiv obseg in cena finančnih sredstev ter nenazadnje tudi ocena, kateri ukrepi so bili učinkoviti, ko bo epidemija zaključena.