Posvet Fiskalnega sveta o uveljavljanju fiskalnih pravil v spreminjajočih se zakonodajnih in geopolitičnih razmerah

Fiskalni svet je organiziral redni posvet s poznavalci javnih financ in ekonomske politike. Povabilu na posvet so se odzvali dr. Matej Avbelj, mag. Mitja Gaspari, dr. Bogomir Kovač, dr. Mojmir Mrak in dr. Dušan Mramor. Razprava se je na pobudo Fiskalnega sveta osredotočila na uveljavljanje fiskalnih pravil v spreminjajočih se zakonodajnih in geopolitičnih razmerah. Udeleženci so poudarili tehtno vlogo Fiskalnega sveta ob sprejemanju zakonodajnih sprememb fiskalnih pravil in opozorili na velika tveganja v geopolitičnem prostoru.

Govor predsednika dr. Kračuna na seji Odbora za finance

Fiskalni svet je bil povabljen na 61. nujno sejo Odbora za finance, 12. 3. 2025, s točko dnevnega reda z naslovom: Predlog Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-1), druga obravnava, EPA 1948-IX.

Mesečna informacija, marec 2025

Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih dveh mesecih leta skromen presežek 17 mio EUR, kar je manj kot v enakem obdobju lani (182 mio EUR). V celem letu 2025 naj bi primanjkljaj znašal -1,9 mrd EUR.

Prihodki so se v tem obdobju medletno povečali za 4,1 %, kar je za polovico manj kot lani. Odhodki so se povečali za skoraj 13 %, kar je trikrat več kot lani.

Mesečna informacija, februar 2025

Proračun za leto 2025 je bil oblikovan na podlagi previsokih ocen odhodkov za leto 2024. Povečanje primanjkljaja bi bilo zato letos lahko večje, kot je bilo prikazano ob sprejemanju proračunskih dokumentov. Primanjkljaj brez interventnih ukrepov naj bi se tako letos povečal glede na zadnje razpoložljive podatke za leto 2024 kar za 1,6 mrd EUR, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 2,4 mrd EUR (17 % več kot lani). Več kot polovica dodatnih odhodkov bo namenjena za tekočo porabo (npr. plače in socialna nadomestila), ki dolgoročno obremenjuje javne finance. Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ.

Januarja je imel proračun presežek 203 mio EUR, kar je manj kot presežek v višini 336 mio EUR lani. Prihodki so se povečali za 1,9 %, kar je bistveno manj kot lani (10,6 %), predvsem zaradi manj sredstev iz EU. Odhodki so se povečali za 18 %, predvsem zaradi večjih subvencij in investicij.

Zdravstvena blagajna (ZZZS) je imela lani presežek 79 mio EUR, predvsem zaradi preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in nadaljnjega povečanja transfera iz državnega proračuna na 0,6 % BDP, kar je skoraj trikrat več kot pred epidemijo.

Zaradi rekordne 8,8-odstotne uskladitve pokojnin se je moral transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (ZPIZ) lani povečati skoraj za tretjino na 1,4 mrd EUR, kar predstavlja 2,2 % BDP. Izdatki za pokojnine so zrasli za 44 % v petih letih in predstavljajo 10 % BDP.

Občine so imele lani primanjkljaj -0,4 % BDP (-236 mio EUR), kar je največ po finančni krizi pred petnajstimi leti. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2023 je manj denarja iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč.

Mesečna informacija, januar 2025

Državni proračun je imel v letu 2024 primanjkljaj v višini -808 mio EUR, brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je primanjkljaj znašal -275 mio EUR.

K precej nižjemu skupnemu primanjkljaju v 2024 kot leto prej je večino prispeval nižji učinek interventnih ukrepov. Slednji je bil za okoli 1 mrd EUR nižji kot v letu 2023 tudi zaradi namenskih prihodkov in EU sredstev za sanacijo po poplavah. Nižji primanjkljaj brez interventnih ukrepov je bil posledica okrepljene rasti prihodkov in znižanja investicij, medtem ko je rast ostalih odhodkov ostala visoka in precej nad dolgoletnim povprečjem.

Skladno s pričakovanji fiskalnega sveta je tudi v letu 2024 dejanska realizacija znova občutno odstopala od ocene realizacije ministrstva za finance, narejene tri mesece pred koncem leta. Realistične in transparentne projekcije so eden od pogojev za odločitve, ki podpirajo gospodarsko rast, trajnost javnih financ in dobrobit družbe. Previdnost pri fiskalnem načrtovanju je načeloma ustrezna, vendar lahko sistematično precenjevanje izdatkov in posledično primanjkljaja povzroča neustrezno porabo in razporeditev sicer omejenih javnih sredstev, spodkopava zaupanje javnosti in finančnih trgov v sposobnost upravljanja javnih financ ter vodi v neoptimalno izbiro ukrepov.

Tudi primanjkljaj celotnega sektorja država, ki je v povprečju prvih treh četrtletij 2024 znašal 1,4 % BDP, je bil nižji kot v enakem obdobju leta prej. Ocenjujemo, da bo primanjkljaj v celem letu znova nižji od projekcije ministrstva za finance iz oktobra.

Nadaljnje nižanje deleža bruto dolga sektorja država, ki je konec tretjega četrtletja lani znašal 66,9 % BDP, je še naprej pretežno posledica inflacije. Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve ostaja neto javni dolg precej nižji (okoli 45 % BDP).

Mesečna informacija, december 2024

Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v enajstih mesecih letošnjega leta znašal -396 mio EUR, kar je slaba tretjina primanjkljaja v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, tako da naj bi primanjkljaj v decembru znašal kar -1 mrd EUR.

Saldo brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je izkazal presežek v višini 100 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani (80 mio EUR). Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 496 mio EUR in so predstavljali le štiri desetine obsega ukrepov v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).

Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 9,3 % in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,2 %). Letošnja rast je v največji meri posledica visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti v novo ustanovljen Sklad za obnovo, ter transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin.

Evropska komisija je, enako kot Fiskalni svet, ocenila, da srednjeročni fiskalno strukturni Načrt za obdobje 2025-2028 formalno ustreza zahtevam evropske zakonodaje. Ob tem tudi Evropska komisija opozarja na tveganja, da bo dejanska rast neto izdatkov višja od zahtevane oziroma dovoljene kot posledica sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, reforme zdravstvenega sistema in odstopanj od načrtov pri izvedbi večjih investicijskih projektov. Da bi lahko bila rast neto izdatkov občutno višja od zahtevane, nakazuje tudi sprejeta sprememba državnega proračuna za leto 2025, ki predvideva rast porabe brez interventnih ukrepov za 12,3 %. Po Načrtu bi lahko rast neto izdatkov celotnega sektorja država v letu 2025 znašala največ 5,6 %.