Fiskalni svet je 14. 11. 2024 sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada, ki je na posvetovalnem obisku v Sloveniji.
Namen obiska je bila seznanitev o trenutnem in pričakovanem fiskalnem položaju in reformah ter upoštevanju novih evropskih fiskalnih pravil in o proračunskih tveganjih.
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih desetih mesecih leta znašal -553 mio EUR, kar je okoli polovico manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, tako da naj bi primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta znašal -854 mio EUR.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -109 mio EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani v presežku (96 mio EUR). Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 444 mio EUR in bili za skoraj dve tretjini manjši kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 10,3 % in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (8,0 %). Letošnja rast je v največji meri posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo.
Fiskalni svet v okviru nalog, ki jih določa Zakon o fiskalnem pravilu, redno opozarja na tveganja, povezana z srednjeročno javnofinančno vzdržnostjo. Takšno tveganje predstavlja tudi predlagani Zakon o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki ni vključen v redne proračunske dokumente. Ocenjujemo, da se bo zaradi njegovih javnofinančnih posledic zožil manevrski prostor fiskalne politike, da predlog zakona vseh možnih rešitev ne predstavlja ustrezno in da bi lahko spodbudil tudi pričakovanja po ukrepanju države na ostalih področjih.
Fiskalni svet objavlja Oceno proračunskih dokumentov za leti 2025 in 2026 in mnenje o Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028
Predmet naročila so storitve čiščenja v poslovnih prostorih naročnika na naslovu Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Rok za prejem ponudb je 4. 11. 2024 do 10.00 ure.
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih devetih mesecih leta znašal -462 mio EUR, kar je 300 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, kar je 814 mio EUR manj kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani. Tako obsežno znižanje potrjuje mnenje Fiskalnega sveta, da je bila projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju proračuna znova pretirana.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -70 mio EUR, kar je za okoli 60 mio EUR več kot lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 393 mio EUR in bili za skoraj tretjino manjši kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 8,3 % in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,5 %). Letošnja rast je v največji meri posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo.
Fiskalni svet je 30. 9. prejel predloga državnega proračuna za leti 2025 in 2026 ter osnutek Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028. Ker je obstoječi Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP) v neskladju s spremembami sistema ekonomskega upravljanja v EU, vloga Fiskalnega sveta ob sprejemanju proračunskih dokumentov do spremembe ZFisP ni jasna. Kljub temu bomo mnenje glede osnutka Načrta podali skupaj z oceno predlogov državnega proračuna, skladno z Zakonom o javnih financah, do 20. 10. Odbor za finance DZ RS bo sicer o osnutku Načrta razpravljal že na seji 4. 10. 2024.
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih osmih mesecih leta znašal -431 mio EUR, kar je 300 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Nižji primanjkljaj je kljub krepitvi rasti »očiščene« porabe rezultat zlasti večjih prihodkov in tudi manjše porabe za interventne ukrepe. Ocenjujemo, da bo primanjkljaj ob koncu leta manjši kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani (-2.221 mio EUR).
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -72 mio EUR in bil skoraj enak kot v enakem obdobju lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 370 mio EUR in bili za okoli četrtino manjši kot v enakem obdobju lani. V veljavnem proračunu je za letos predvidenih 1.244 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe. Ocenjujemo, da bo tudi realizacija interventnih ukrepov manjša od predvidene.
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 9,0 % in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (8,2 %), kar povečuje tveganja ob morebitnem obratu gospodarskih razmer.
Neposredni učinek predlaganih davčnih sprememb na javne finance naj bi bil skromen. Na osnovi predlogov zakonov naj bi njihov pozitivni učinek znašal okoli 8 mio EUR. Morebitna uveljavitev dviga trošarin na določene alkoholne pijače bi učinek podvojila.
Konec septembra bo vlada pripravila predloga državnega proračuna za 2025 in 2026 ter prvi štiriletni fiskalno-strukturni načrt po prenovljenem sistemu upravljanja na ravni EU. Trenutno še ni znano, ali bo pred pošiljanjem EK predložen v oceno fiskalnemu svetu in predstavljen državnemu zboru. To bi sicer povečalo preglednost in verodostojnost fiskalnega načrtovanja.