Mesečna informacija, februar 2025
Proračun za leto 2025 je bil oblikovan na podlagi previsokih ocen odhodkov za leto 2024. Povečanje primanjkljaja bi bilo zato letos lahko večje, kot je bilo prikazano ob sprejemanju proračunskih dokumentov. Primanjkljaj brez interventnih ukrepov naj bi se tako letos povečal glede na zadnje razpoložljive podatke za leto 2024 kar za 1,6 mrd EUR, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 2,4 mrd EUR (17 % več kot lani). Več kot polovica dodatnih odhodkov bo namenjena za tekočo porabo (npr. plače in socialna nadomestila), ki dolgoročno obremenjuje javne finance. Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ.
Januarja je imel proračun presežek 203 mio EUR, kar je manj kot presežek v višini 336 mio EUR lani. Prihodki so se povečali za 1,9 %, kar je bistveno manj kot lani (10,6 %), predvsem zaradi manj sredstev iz EU. Odhodki so se povečali za 18 %, predvsem zaradi večjih subvencij in investicij.
Zdravstvena blagajna (ZZZS) je imela lani presežek 79 mio EUR, predvsem zaradi preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in nadaljnjega povečanja transfera iz državnega proračuna na 0,6 % BDP, kar je skoraj trikrat več kot pred epidemijo.
Zaradi rekordne 8,8-odstotne uskladitve pokojnin se je moral transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (ZPIZ) lani povečati skoraj za tretjino na 1,4 mrd EUR, kar predstavlja 2,2 % BDP. Izdatki za pokojnine so zrasli za 44 % v petih letih in predstavljajo 10 % BDP.
Občine so imele lani primanjkljaj -0,4 % BDP (-236 mio EUR), kar je največ po finančni krizi pred petnajstimi leti. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2023 je manj denarja iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč.
Mesečna informacija, januar 2025
Državni proračun je imel v letu 2024 primanjkljaj v višini -808 mio EUR, brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je primanjkljaj znašal -275 mio EUR.
K precej nižjemu skupnemu primanjkljaju v 2024 kot leto prej je večino prispeval nižji učinek interventnih ukrepov. Slednji je bil za okoli 1 mrd EUR nižji kot v letu 2023 tudi zaradi namenskih prihodkov in EU sredstev za sanacijo po poplavah. Nižji primanjkljaj brez interventnih ukrepov je bil posledica okrepljene rasti prihodkov in znižanja investicij, medtem ko je rast ostalih odhodkov ostala visoka in precej nad dolgoletnim povprečjem.
Skladno s pričakovanji fiskalnega sveta je tudi v letu 2024 dejanska realizacija znova občutno odstopala od ocene realizacije ministrstva za finance, narejene tri mesece pred koncem leta. Realistične in transparentne projekcije so eden od pogojev za odločitve, ki podpirajo gospodarsko rast, trajnost javnih financ in dobrobit družbe. Previdnost pri fiskalnem načrtovanju je načeloma ustrezna, vendar lahko sistematično precenjevanje izdatkov in posledično primanjkljaja povzroča neustrezno porabo in razporeditev sicer omejenih javnih sredstev, spodkopava zaupanje javnosti in finančnih trgov v sposobnost upravljanja javnih financ ter vodi v neoptimalno izbiro ukrepov.
Tudi primanjkljaj celotnega sektorja država, ki je v povprečju prvih treh četrtletij 2024 znašal 1,4 % BDP, je bil nižji kot v enakem obdobju leta prej. Ocenjujemo, da bo primanjkljaj v celem letu znova nižji od projekcije ministrstva za finance iz oktobra.
Nadaljnje nižanje deleža bruto dolga sektorja država, ki je konec tretjega četrtletja lani znašal 66,9 % BDP, je še naprej pretežno posledica inflacije. Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve ostaja neto javni dolg precej nižji (okoli 45 % BDP).
Mesečna informacija, december 2024
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v enajstih mesecih letošnjega leta znašal -396 mio EUR, kar je slaba tretjina primanjkljaja v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, tako da naj bi primanjkljaj v decembru znašal kar -1 mrd EUR.
Saldo brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je izkazal presežek v višini 100 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani (80 mio EUR). Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 496 mio EUR in so predstavljali le štiri desetine obsega ukrepov v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 9,3 % in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,2 %). Letošnja rast je v največji meri posledica visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti v novo ustanovljen Sklad za obnovo, ter transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin.
Evropska komisija je, enako kot Fiskalni svet, ocenila, da srednjeročni fiskalno strukturni Načrt za obdobje 2025-2028 formalno ustreza zahtevam evropske zakonodaje. Ob tem tudi Evropska komisija opozarja na tveganja, da bo dejanska rast neto izdatkov višja od zahtevane oziroma dovoljene kot posledica sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, reforme zdravstvenega sistema in odstopanj od načrtov pri izvedbi večjih investicijskih projektov. Da bi lahko bila rast neto izdatkov občutno višja od zahtevane, nakazuje tudi sprejeta sprememba državnega proračuna za leto 2025, ki predvideva rast porabe brez interventnih ukrepov za 12,3 %. Po Načrtu bi lahko rast neto izdatkov celotnega sektorja država v letu 2025 znašala največ 5,6 %.
Fiskalni svet sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada
Fiskalni svet je 14. 11. 2024 sprejel delegacijo Mednarodnega denarnega sklada, ki je na posvetovalnem obisku v Sloveniji.
Namen obiska je bila seznanitev o trenutnem in pričakovanem fiskalnem položaju in reformah ter upoštevanju novih evropskih fiskalnih pravil in o proračunskih tveganjih.
Mesečna informacija, november 2024
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih desetih mesecih leta znašal -553 mio EUR, kar je okoli polovico manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, tako da naj bi primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta znašal -854 mio EUR.
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal -109 mio EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani v presežku (96 mio EUR). Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 444 mio EUR in bili za skoraj dve tretjini manjši kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 mio EUR odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).
Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 10,3 % in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (8,0 %). Letošnja rast je v največji meri posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo.
Fiskalni svet v okviru nalog, ki jih določa Zakon o fiskalnem pravilu, redno opozarja na tveganja, povezana z srednjeročno javnofinančno vzdržnostjo. Takšno tveganje predstavlja tudi predlagani Zakon o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki ni vključen v redne proračunske dokumente. Ocenjujemo, da se bo zaradi njegovih javnofinančnih posledic zožil manevrski prostor fiskalne politike, da predlog zakona vseh možnih rešitev ne predstavlja ustrezno in da bi lahko spodbudil tudi pričakovanja po ukrepanju države na ostalih področjih.
Ocena proračunskih dokumentov za leti 2025 in 2026 in mnenje o Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028
Fiskalni svet objavlja Oceno proračunskih dokumentov za leti 2025 in 2026 in mnenje o Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028
