Ocena Fiskalnega sveta: Skladnost izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2023
Javnofinančni položaj se je lani izboljšal, fiskalna politika je bila v nasprotju z načrti vlade razmeroma restriktivno naravnana. Znižanje primanjkljaja sektorja država pod maastrichtsko mejo so omogočile zlasti z vidika javnih financ ugodne makroekonomske razmere. Realizirana raven javne porabe je bila lani znotraj sprejetega triletnega okvira. Glede na to, da so bile ob njegovih spremembah določene ravni najvišjih dovoljenih izdatkov po oceni Fiskalnega sveta pretirane, je bilo to pričakovano. Korenito izboljšanje javnofinančnega načrtovanja je nujno zaradi prihajajočih sprememb sistema upravljanja v EU. Dosedanja praksa številnih in obsežnih sprememb najvišjih dovoljenih izdatkov v okviru v prihodnje ne bo več mogoča.
Fiskalni svet je pridobil novo modelsko orodje za izboljšanje ocenjevanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ
Fiskalni svet je zaključil večletni projekt, s katerim smo pridobili novo modelsko orodje za ocenjevanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, s poudarkom na tveganjih zaradi demografskih sprememb. Projekt je financirala Evropska komisija v okviru Instrumenta tehnične podpore državam članicam (https://commission.europa.eu/funding-tenders/find-funding/eu-funding-programmes/technical-support-instrument/technical-support-instrument-tsi_sl). Za izdelavo modelskega orodja je bil izbran danski inštitut DREAM (https://dreamgroup.dk/), ki ima dolgoletne izkušnje na tem področju.
Projekt smo uradno zaključili z delavnico 13. 6. 2024, kjer so predstavniki DREAM predstavili model predstavnikom slovenskih institucij, ki se ukvarjajo z javnimi financami (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, UMAR, SURS, Banka Slovenije, IER). Kljub uradnemu zaključku projekta bodo predstavniki DREAM tudi v prihodnje nudili podporo Fiskalnemu svetu pri upravljanja z modelom.
Novo orodje bo izboljšalo sposobnost Fiskalnega sveta pri ocenjevanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti na področju demografskih sprememb. Orodje omogoča tudi simuliranje učinkov različnih scenarijev spremembe politik.
Mesečna informacija, junij 2024
Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih petih mesecih leta brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov presežek v višini 210 mio EUR, ki je bil podoben kot v enakem obdobju lani (237 mio EUR).
Rast »očiščenih« prihodkov (brez interventnih ukrepov) je bila v povprečju prvih petih mesecev letos (6,6 %) višja kot v enakem obdobju lani (0,3 %). Višja je bila tudi rast »očiščenih« odhodkov, ki je znašala 7,4 % (enako obdobje lani 6,4 %).
Skupni obseg različnih interventnih ukrepov je bil v prvih petih mesecih leta (240 mio EUR) za okoli polovico manjši kot v enakem obdobju lanskega leta (459 mio EUR).
Poročilo o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2023
Fiskalni svet je po Zakonu o fiskalnem pravilu do konca maja vsakega leta dolžan Državnemu zboru Republike Slovenije oddati poročilo o delovanju v preteklem letu. Fiskalni svet je skladno s tem zakonom, sprejetim junija 2015, samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja ocene o skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili.
Zaradi do konca leta še vedno veljavnih izjemnih okoliščin je imela fiskalna politika v letu 2023 na videz več manevrskega prostora in je ostala ekspanzivna kljub ugodnim makroekonomskim trendom. Primanjkljaj sektorja država je sicer bil manjši kot napovedan, toda to bolj dokazuje slabosti fiskalnega načrtovanja, na katere Fiskalni svet vztrajno opozarja, kot pa varčnost. Fiskalno načrtovanje je pomanjkljivo zlasti na področju predimenzioniranih investicijskih načrtov, ki presegajo absorpcijske sposobnosti administracije in ponudnikov, in ki lahko poleg neučinkovitosti povzročajo tudi neracionalne odločitve.
Relativno ugodne makroekonomske okoliščine niso bile dovolj izkoriščene za krepitev fiskalne vzdržnosti. Javni dolg se je lani nominalno povečal in je relativno upadel pretežno zaradi inflacijsko spodbujene rasti nominalne gospodarske aktivnosti. Poleg tega ključni izzivi, ki ogrožajo trdnost javnih financ, tudi v preteklem letu niso bili naslovljeni.
Zadnje leto dogovorjenih izjemnih okoliščin in potreba po vrnitvi v delujoč sistem ekonomskega upravljanja v EU sta se odvijala vzporedno s postopkom sprejemanja novih fiskalnih pravil. Ta so usmerjena predvsem v zagotavljanje srednjeročne in dolgoročne vzdržnosti javnega dolga na način, ki omogoča individualne prilagoditvene poti držav članic. Pomembno je, da EU in njene članice s kredibilnimi pravili ohranijo položaj zanesljivega partnerja na finančnih trgih. Sposobnost EU, da nova pravila uveljavi, je najboljša osnova za zaupanje investitorjev in s tem neovirano financiranje v celotni EU. Zaradi novih pravil bo tudi v Sloveniji potrebna zakonodajna prilagoditev.
Fiskalni svet bo tudi v prihodnje dosledno uveljavljal svoje poslanstvo, to je spremljanje in opozarjanje na vzdržnost javnih financ na srednji in daljši rok. Glavno orodje pri tem ostajata moč argumenta in zagotavljanje spremljanja neodvisnih mnenj o fiskalni politiki širši javnosti. S tem ustvarjamo posreden pritisk na demokratično izbrane odločevalce, hkrati pa prav odločevalcem s svojimi ocenami tudi pomagamo pri sprejemanju javnofinančno vzdržnih odločitev.
Mesečna informacija, maj 2024
Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih štirih mesecih leta brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov presežek v višini 162 mio EUR, ki je bil manjši kot v enakem obdobju lani (292 mio EUR).
Rast »očiščenih« prihodkov (brez interventnih ukrepov) je bila v povprečju prvih štirih mesecev letos (5,3 %) nekoliko višja kot v enakem obdobju lani (3,7 %). Rast »očiščenih« odhodkov (8,8 %) se je v prvih štirih mesecih letos več kot podvojila v primerjavi z enakim obdobjem lani (4,3 %).
Skupni obseg različnih interventnih ukrepov je bil v prvih štirih mesecih leta (191 mio EUR) za polovico manjši kot v enakem obdobju lanskega leta (384 mio EUR).
Ocena Fiskalnega sveta: Ocena proračunskih dokumentov za obdobje 2024 do 2027
Primanjkljaj sektorja država brez upoštevanja interventnih ukrepov naj bi se po letošnjem povečanju na okoli -2,0 % BDP do leta 2027 ohranjal na podobni ravni, kljub napovedanim stabilnim in z vidika javnofinančnih prihodkov razmeroma ugodnim makroekonomskim razmeram. Predvideno poslabšanje javnofinančnega položaja je letos v prevladujoči meri posledica projekcij investicijske aktivnosti, ki so po oceni Fiskalnega sveta vnovič precenjene. Ohranjanje primanjkljaja v naslednjih treh letih naj bi v večji meri izhajalo iz visoke ravni tekoče porabe kot posledica sprejetih diskrecijskih ukrepov v preteklih letih. Fiskalna politika je letos neustrezno naravnana izrazito ekspanzivno in tudi ni skladna z lanskim priporočilom Sveta EU. Ocenjevanje naravnanosti fiskalne politike na podlagi predloženih dokumentov je v prihodnjih treh letih ob številnih tveganjih negotovo. Fiskalni svet ocenjuje, da projekcije ne zadoščajo trenutno ocenjeni predvideni dovoljeni poti v novem sistemu upravljanja v EU. To bo Svet EU sicer dokončno določil jeseni. Poleg tega analiza nakazuje nevzdržnost dolga na dolgi rok. S strani vlade navedena prehodna narava proračunskih dokumentov ne upravičuje njihovih pomanjkljivosti. Dokumenti predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega ogrodja srednjeročnega proračunskega načrta ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil jeseni letos predstavljala velik izziv.
Stališče Vlade RS do Ocene FS