Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2025
Fiskalni svet ocenjuje, da so javnofinančna gibanja v letu 2024 prispevala k srednjeročni javnofinančni vzdržnosti. Primanjkljaj sektorja država je bil lani nižji od primanjkljaja v letu 2023 in skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta tudi precej nižji od jesenskih projekcij vlade. Rast neto izdatkov je bila nižja od zavez iz jeseni pripravljenega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta. Projekcije Fiskalnega sveta, pripravljene ob predpostavki trenutno veljavnih politik, nakazujejo poslabšanje javnofinančnega položaja v naslednjih treh letih. Zato bi bilo smiselno v jesenskih proračunskih dokumentih in s sprejetjem reform, ki so v pripravi, nasloviti številna tveganja, vključno z bolj dolgoročnimi izzivi, in se tako izogniti zahtevam po prekomernem prilagajanju javnih financ v prihodnje.
Ocena Fiskalnega sveta o nastopu izjemnih okoliščin
Fiskalni svet je 10. 4. 2025 prejel zaprosilo vlade za pripravo mnenja o nastopu izjemnih okoliščin, ki bi omogočile uveljavitev nacionalne odstopne klavzule. Podlago za oceno nastopa izjemnih okoliščin oziroma za ugotovitev o uveljavitvi nacionalne klavzule predstavljata Zakon o fiskalnem pravilu in Uredba EU 2024/1263. Države članice EU naj bi za uveljavitev nacionalne odstopne klavzule EK in Svet EU zaprosile kolektivno do konca aprila 2025. Odstopna klavzula naj bi omogočila povečanje obrambnih izdatkov za do 1,5 % BDP glede na izhodiščno leto 2021 v vseh letih, za katera bo aktivirana odstopna klavzula. Za ustrezno izvajanje fiskalne politike v obdobju izjemnih okoliščin bosta nujna jasna definicija in ciljana poraba obrambnih izdatkov. Fiskalni svet opozarja, da bo tudi ob povečanem obsegu izdatkov za obrambo nujno zagotavljati srednjeročno javnofinančno vzdržnost.
Mesečna informacija, april 2025
Državni proračun je imel v prvih treh mesecih leta primanjkljaj v višini -451 mio EUR, kar je okoli 180 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov (6,1 %) kljub krepitvi zaostaja za rastjo odhodkov (10,8 %). Rast prihodkov je v določeni meri posledica nekaterih začasnih dejavnikov, medtem ko je dinamika nekaterih pomembnejših kategorij nižja kot v času visoke inflacije. Visoka rast odhodkov v začetku leta izhaja iz višjih plačil obresti in nekaterih diskrecijskih dejavnikov, medtem ko zlasti realizacija investicij še naprej občutno zaostaja za načrti zaradi zastoja pri porabi evropskih sredstev ter sistemskih pomanjkljivosti pri njihovem načrtovanju in izvajanju.
V letu 2024 se je primanjkljaj sektorja država (-0,9 % BDP) občutno znižal. Hkrati je bil kar za 2 o. t. BDP nižji od vladnih projekcij iz oktobra lani. Projekcije sektorja država sicer v največji meri določa državni proračun, ki že nekaj zaporednih let ni realističen.
Državni zbor je sprejel spremembo Zakona o fiskalnem pravilu. Skladno z njegovimi določbami Fiskalni svet do 10. 4. pričakuje osnutek Letnega poročila o napredku. Ta predstavlja v spremenjenem sistemu ekonomskega upravljanja ključni letni dokument za spremljanje zavez, ki so jih država podale v Srednjeročnem načrtu. Poleg tega je Evropska komisija pozvala države članice, da do konca aprila vložijo zahtevek za uveljavitev nacionalne odstopne klavzule, povezane z dodatnimi izdatki za obrambo.
Posvet Fiskalnega sveta o uveljavljanju fiskalnih pravil v spreminjajočih se zakonodajnih in geopolitičnih razmerah
Fiskalni svet je organiziral redni posvet s poznavalci javnih financ in ekonomske politike. Povabilu na posvet so se odzvali dr. Matej Avbelj, mag. Mitja Gaspari, dr. Bogomir Kovač, dr. Mojmir Mrak in dr. Dušan Mramor. Razprava se je na pobudo Fiskalnega sveta osredotočila na uveljavljanje fiskalnih pravil v spreminjajočih se zakonodajnih in geopolitičnih razmerah. Udeleženci so poudarili tehtno vlogo Fiskalnega sveta ob sprejemanju zakonodajnih sprememb fiskalnih pravil in opozorili na velika tveganja v geopolitičnem prostoru.
Govor predsednika dr. Kračuna na seji Odbora za finance
Fiskalni svet je bil povabljen na 61. nujno sejo Odbora za finance, 12. 3. 2025, s točko dnevnega reda z naslovom: Predlog Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-1), druga obravnava, EPA 1948-IX.
Mesečna informacija, marec 2025
Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih dveh mesecih leta skromen presežek 17 mio EUR, kar je manj kot v enakem obdobju lani (182 mio EUR). V celem letu 2025 naj bi primanjkljaj znašal -1,9 mrd EUR.
Prihodki so se v tem obdobju medletno povečali za 4,1 %, kar je za polovico manj kot lani. Odhodki so se povečali za skoraj 13 %, kar je trikrat več kot lani.