Državni proračun je imel v letu 2024 primanjkljaj v višini -808 mio EUR, brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je primanjkljaj znašal -275 mio EUR.
K precej nižjemu skupnemu primanjkljaju v 2024 kot leto prej je večino prispeval nižji učinek interventnih ukrepov. Slednji je bil za okoli 1 mrd EUR nižji kot v letu 2023 tudi zaradi namenskih prihodkov in EU sredstev za sanacijo po poplavah. Nižji primanjkljaj brez interventnih ukrepov je bil posledica okrepljene rasti prihodkov in znižanja investicij, medtem ko je rast ostalih odhodkov ostala visoka in precej nad dolgoletnim povprečjem.
Skladno s pričakovanji fiskalnega sveta je tudi v letu 2024 dejanska realizacija znova občutno odstopala od ocene realizacije ministrstva za finance, narejene tri mesece pred koncem leta. Realistične in transparentne projekcije so eden od pogojev za odločitve, ki podpirajo gospodarsko rast, trajnost javnih financ in dobrobit družbe. Previdnost pri fiskalnem načrtovanju je načeloma ustrezna, vendar lahko sistematično precenjevanje izdatkov in posledično primanjkljaja povzroča neustrezno porabo in razporeditev sicer omejenih javnih sredstev, spodkopava zaupanje javnosti in finančnih trgov v sposobnost upravljanja javnih financ ter vodi v neoptimalno izbiro ukrepov.
Tudi primanjkljaj celotnega sektorja država, ki je v povprečju prvih treh četrtletij 2024 znašal 1,4 % BDP, je bil nižji kot v enakem obdobju leta prej. Ocenjujemo, da bo primanjkljaj v celem letu znova nižji od projekcije ministrstva za finance iz oktobra.
Nadaljnje nižanje deleža bruto dolga sektorja država, ki je konec tretjega četrtletja lani znašal 66,9 % BDP, je še naprej pretežno posledica inflacije. Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve ostaja neto javni dolg precej nižji (okoli 45 % BDP).