Državni proračun je imel v prvih dveh mesecih presežek (108 mio EUR), brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije (41 mio EUR) in ukrepov za blažitev draginje (94 mio EUR) pa je presežek znašal 243 mio EUR.
Po veljavnem proračunu naj bi skupni primanjkljaj letos znašal -3.314 mio EUR, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID odhodkov in ukrepov za blažitev draginje pa -1.450 mio EUR. Gibanja proračunskih agregatov naj bi se sicer v prihodnjih mesecih poslabšala zaradi večjega učinka sprejetih draginjskih in drugih ukrepov. Glede na zadnjo napoved UMAR naj bi bile makroekonomske razmere letos bolj ugodne od napovedi ob spremembi proračuna jeseni lani, saj naj bi bil nominalni BDP letos za 2,8 mrd EUR višji kot v jesenski napovedi. Boljša makroekonomska izhodišča ob pričakovanem rebalansu naj ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe, hkrati pričakujemo, da bo rebalans pripravljen bolj realistično kot jeseni lani.
Ob nadaljnjih zahtevah po diskrecijskem prilagajanju različnih transferjev iz javnih blagajn zaradi draginje znova pozivamo, da naj bodo morebitni dodatni ukrepi začasni in usmerjeni. Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ. Dodaten razlog za izogibanje ukrepom z negativnim strukturnim učinkom je tudi dejstvo, da bo izhodiščni položaj javnih financ glede na napovedano spremembo sistema ekonomskega upravljanja v EU ključno determiniral manevrski prostor fiskalne politike v naslednjih letih. Ob zadnjih zahtevah po dodatnih izrednih uskladitvah pokojnin ugotavljamo, da so se vse vrste pokojnin v obdobju od začetka epidemije v povprečju realno povečale, dodeljeni so bili tudi enkratni dodatni transferji v okviru blaženja epidemije in draginje. Letošnja razmeroma visoka redna uskladitev bo prispevala k ohranjanju realne kupne moči upokojencev tudi v letošnjem letu, zaradi formule, ki se uporablja pri določitvi uskladitve, pa bi lahko uskladitev v prihodnjem letu presegala inflacijo.