Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v letu 2022 znašal -1.394 mio EUR, kar je predvsem zaradi manjših COVID odhodkov precej manj kot v letu 2021 (-3.080 mio EUR). Primanjkljaj v 2022 je bil skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta precej nižji kot je bilo predvideno z rebalansom. Ob njegovem sprejemanju smo ocenili, da bi lahko bil nižji za okoli 500 mio EUR, dejansko je bil nižji za 646 mio EUR. To potrjuje naše ocene, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo v preteklem in tekočem letu.
Brez upoštevanja neposrednega učinka COVID odhodkov in ukrepov za blažitev draginje je bil državni proračun v letu 2022 praktično izravnan (-60 mio EUR). S sprejetim proračunom za leto 2023 pa je predvideno občutno poslabšanje. T. i. očiščeni saldo naj bi znašal okoli -1,5 mrd EUR, kar je podobno kot leta 2020, čeprav naj bi bili prihodki v enakem obdobju višji za okoli 4,4 mrd EUR.
Odhodki za COVID ukrepe so v letu 2022 znašali 864 mio EUR, skupaj od začetka epidemije 5.656 mio EUR. Pomemben del lanskih odhodkov predstavljajo stroški dela v zdravstvu (144 mio EUR), ki v veliki meri niso neposredno povezani z epidemijo in bodo bremenili državni proračun tudi v prihodnje.
Učinek ukrepov za blažitev draginje na državni proračun je v letu 2022 znašal 470 mio EUR, skupaj vsi ukrepi okoli 740 mio EUR. S sprejemom dodatne zakonodaje decembra, katere ocenjeni učinek presega sicer obsežno predvideno rezervo za ta namen v proračunu za 2023, naj bi do sedaj sprejeti ukrepi za blažitev draginje z vplivom na državni proračun letos znašali okoli 1,6 mrd EUR.
Iz dejanske realizacije v 2022 in sprejetega proračuna za 2023 izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka COVID odhodkov in ukrepov za blažitev draginje letos 18,5-odstotna. To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju predhodnih dveh let in najvišja rast doslej. Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno Fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti. Glede na to, da naj bi imel v predlaganem spremenjenem okviru ekonomskega upravljanja EU osrednjo vlogo srednjeročni javnofinančni okvir, bo potrebno v prihodnje bistveno več naporov vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja.