Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih petih mesecih 2021 znašal 1.350 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi bil proračun približno izravnan. V državnem proračunu je za celo leto predviden primanjkljaj v višini 2.747 mio EUR.
Prihodki so bili v prvih petih mesecih za 26,7 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa so bili višji za 14,0 %. Razmeroma visoka rast prihodkov je v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos.
Odhodki so bili v prvih petih mesecih za 21,3 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 1.366 mio EUR pa so bili višji za 0,5 %. Slednje je v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela.
COVID ukrepi z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna so maja znašali 334 mio EUR. V prvih petih mesecih 2021 je skupni neposredni obseg COVID ukrepov znašal 1.382 mio EUR, od tega večina na odhodkovni strani (1.366 mio EUR). Največji del COVID odhodkov v prvih petih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim (skoraj 400 mio EUR), pri tem je bilo maja izplačanih največ dodatkov od začetka epidemije.
Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 znaša 3.775 mio EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 4.477 mio EUR.
V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo po začasnih podatkih marca 2021 vključenih 53 tisoč zaposlenih. Za mesec februar, za katerega so podatki že bolj dokončni, je število znašalo okoli 70 tisoč, kar je okoli desetina vseh zaposlenih. Temeljni dohodek za mesec marec je prejelo 32 tisoč oziroma okoli 45 % vseh samozaposlenih, vseh prejemnikov temeljnega dohodka je bilo 37 tisoč.