Saldo sektorja država je bil v prvem četrtletju 2019 izravnan, v enakem obdobju lani pa je beležil presežek v višini 0,4 % BDP. Ta sprememba odraža predvsem nadaljnjo pospešitev rasti izdatkov, ki je večinoma strukturne narave ter je povezana z višjo rastjo izdatkov za sredstva za zaposlene in večjimi socialnimi transferi. Ob tem se je nadaljevala razmeroma visoka rast investicijskih izdatkov. Visoka rast prihodkov je pretežno izhajala iz ohranjanja ugodnih razmer v gospodarstvu in na trgu dela. Poslabšanje primarnega salda je bilo še izrazitejše, kar kaže nadaljevanje pomembne vloge znižanja izdatkov za obresti pri ohranjanju razmeroma ugodnega nominalnega salda. Kljub poslabšanju salda v začetku leta Fiskalni svet ocenjuje, da so cilji iz Programa stabilnosti 2019 dosegljivi. Ob tem ponovno opozarjamo, da se bo v primeru realizacije navedenih ciljev presežek strukturnega primarnega salda tudi v letu 2019 znižal. To nakazuje nadaljevanje ciklično ekspanzivne fiskalne politike, ki po oceni Fiskalnega sveta v trenutnih makroekonomskih razmerah ni ustrezna.
Dolg sektorja država se je v prvem četrtletju znižal na 67,9 % BDP. K znižanju deleža dolga še naprej največ prispevata gospodarska rast in primarni presežek sektorja država, a je njun prispevek zaradi upočasnitve rasti oziroma znižanja presežka manjši kot pred letom.
Gospodarska rast se skladno z napovedmi upočasnjuje. Na podlagi trenutnih ocen proizvodne vrzeli in gibanja ostalih kazalnikov, ki jih uporabljamo za določitev cikličnega položaja gospodarstva ocenjujemo, da gospodarstvo prehaja v zrelo obdobje cikla. Ob tem se zaradi omejitev na strani ponudbe na trgu dela postopoma krepijo stroškovni in cenovni pritiski, ki predstavljajo tveganje za ohranjanje izvozne konkurenčnosti. Ostala tveganja izhajajo iz negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem v povezavi s trgovinskimi spori.
Fiskalni svet ocenjuje, da povečevanje makroekonomskih tveganj zahteva večjo previdnost pri vodenju fiskalne politike. Ob tem opozarjamo, da je pri trenutnih predlogih ukrepov premalo poudarka danega njihovim javnofinančnim učinkom, zlasti z vidika doseganja dolgoročno vzdržnih javnih financ.