Aktualno

Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih devetih mesecih leta znašal -462 mio EUR, kar je 300 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal -1.407 mio EUR, kar je 814 mio EUR manj kot po veljavnem proračunu, sprejetem […]

Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih osmih mesecih leta znašal -431 mio EUR, kar je 300 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Nižji primanjkljaj je kljub krepitvi rasti »očiščene« porabe rezultat zlasti večjih prihodkov in tudi manjše porabe za interventne ukrepe. Ocenjujemo, da bo primanjkljaj ob koncu leta manjši kot […]

Predstavljena so nova fiskalna pravila na ravni EU in njihove posledice za Slovenijo. Pravila vsebujejo znatno število pogojevanj, pomembno vlogo pa ohranjajo nemerljive spremenljivke. Pojasnjen je pomen analize vzdržnosti javnega dolga v novem sistemu ekonomskega upravljanja. Uradni izračuni prihodnje poti javnih financ bodo postali javni razmeroma pozno v postopku priprave srednjeročnih proračunskih dokumentov. Zato je […]

Odstopanja makroekonomskih in javnofinančnih napovedi za obdobje 2020-2023 so bila večja od dolgoletnega povprečja. To je deloma razumljivo, saj so to obdobje zaznamovali veliki nepričakovani šoki. Čeprav je interventna zakonodaja iz leta 2020 določila, da se leti 2020 in 2021 izključita iz naknadne analize odstopanj napovedi, je pomembno, da so v analize vključeni tudi podatki […]

Tako sektor država kot javne blagajne imajo v začetku leta primanjkljaje. To je ob ugodni dinamiki prihodkov, ki je predvsem odraz razmer na trgu dela in tudi zaradi inflacije visoke nominalne rasti plač, posledica visoke rasti »očiščenih« odhodkov. Primanjkljaji bodo tako po oceni Fiskalnega sveta kot ostalih domačih in mednarodnih institucij ob koncu leta sicer […]

Javnofinančni položaj se je lani izboljšal, fiskalna politika je bila v nasprotju z načrti vlade razmeroma restriktivno naravnana. Znižanje primanjkljaja sektorja država pod maastrichtsko mejo so omogočile zlasti z vidika javnih financ ugodne makroekonomske razmere. Realizirana raven javne porabe je bila lani znotraj sprejetega triletnega okvira. Glede na to, da so bile ob njegovih spremembah […]